Študentsko ali malo delo?
Študentje in dijaki ste gotovo že prejeli zgornji plakat ali vsaj podobnega z parolami za študentsko delo in proti malemu delu ter protestirajo na ulici proti malemu delu. Se sprašujete, kaj je to malo delo? Študentski servis vam bo sedaj pojasnil. Vlada namreč uvaja nov zakon za malo delo, ki med drugim ureja tudi študentsko delo. Malo delo naj bi bilo časovno omejeno delo, ki ga lahko opravljajo študentje, dijaki, upokojenci in brezposelni. Malo delo predvideva do 14 ur dela na teden, skupaj 720 ur na leto, več pa ne dopušča. Malo delo ureja tudi obvezne dajatve, kot so prispevki za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.
Kaj to pomeni za študentsko delo? Študentski servis in organizacije podajajo naslednje argumente:
Prvič, omejitev na 720 ur letno bi prizadela kar tretjino vseh študentov, ki opravljajo študentsko delo, s tem pa bi imeli manjši dohodek, od katerega so odvisni.
Drugič, obvezne dajatve bi občutno zmanjšalo neto plačilo, ki ga študent sprejme, ter študenta dodatno obremenile. Malo delo ne bi tako privlačno za delodajalce kot je študentsko delo, s katerim sicer nimajo tolikšne obremenitve, zato bodo raje zaposlovali za trajno delo, tu pa študent izpade.
Tretjič, študent in dijak bosta morala za malo delo tekmovati z več sto tisočimi upokojenci in brezposelnimi, ki pa predstavljajo resno konkurenco, ker so časovno fleksibilnejši, medtem ko je študent omejen z študijskim urnikom.
Četrtič, manj dela pomeni tudi manj izkušenj, krajša delovna obdobja pa ne omogočajo pridobivanja izkušenj za zahtevnejše naloge, zato je malo delo primerno samo za lažja dela in naloge. To pomeni manjše urne postavke in manjše izkušnje po opravljenem delu, delodajalec pa bo raje zaposlil delavca za trajnejšo dobo, ker bi samo tako pridobil izkušeno delovno silo.
Tako Študentski servis in organizacija ugotavlja, da malo delo v bistvu ogroža študenta in mu krati njegove pravice. Zato Študentski servis in študentje ugovarjajo uvedbi malega dela.